Zadovoljne krave dajejo boljše mleko. Njihovo zadovoljstvo pa je močno odvisno od dobrih življenjskih pogojev na kmetijah. Ljubljanske mlekarne zato letos prvič predstavljamo izbor za Naj hlev med več kot 2200 kmetijami, katerih mleko se steka v Ljubljanske mlekarne. Namen izbora je ozaveščanje o dobrobiti živali in pomenu kakovostnih življenjskih pogojev živali na slovenskih kmetijah. Ste dobavitelj ene od zadrug, ki mleko oddaja Ljubljanskim mlekarnam ali naš direktni dobavitelj? Imate hlev, ki vam ga zavida cela vas? Hlev, v katerem živijo zadovoljne krave?
Prihaja z manjše govedorejske kmetije na Primorskem, po poklicu pa je univ. dipl. inž. zootehnike. Svojo karierno pot je začel na področju selekcije govedi kot mlečni kontrolor, nadaljeval pa v podjetju Pivka perutninarstvo, kjer je bil zaposlen kot tehnolog nutricionist v mešalnici močnih krmil Pivka. Na Kmetijsko gozdarskem zavodu Nova Gorica je opravljal delo specialista za prehrano živali. V Ljubljanskih mlekarnah vodi področje agrooskrbe znotraj oddelka odkup mleka in za področje Slovenije koordinira implementacijo zavez na področju dobrobiti živali, ki si jih je zadala skupina Lactalis.
Strokovno se usposablja tudi izven delovnega časa: med drugim je bil član rejske komisije za bursko pasmo koz in član upravnega odbora Društva rejcev govedi za meso Slovenije.
»Izbor za Naj hlev je projekt, s katerim dajemo kmetom možnost pokazati posebne, inovativne hleve zasnovane tako, da omogočajo dobro počutje živali in posledično odlično prirejo mleka.«
Po diplomi z univerzitetnega študijskega program kmetijstva in zootehnike se je leta 2009 zaposlila v Časopisno založniški družbi Kmečki glas, kjer dela kot specializirana novinarka za področje živinoreje. Predvsem jo zanima vedenje rejnih živali (etologija) in njihova zaščita – udobje ter dobro počutje v reji. Piše reportaže s kmetij, kmetijskih dogodkov in tematske članke, ki zajemajo aktualno kmetijsko problematiko. Veliko pozornost namenja gradnji hlevov za krave molznice in dejavnosti prireje mleka ob uporabi novih tehnologij. Pri svojem delu sodeluje tako s slovenskimi kot tujimi rejci, svoje znanje pa ves čas nadgrajuje z izkušnjami s terena. Prisotna je na občnih zborih, strokovnih predavanjih, prepoznane pa so predvsem njene predstavitve dobrih praks, kjer vseskozi išče nove kanale komunikacije z mladimi, preko video vsebin, socialnih omrežij in podobno.
»Menim, da moje delo, pokrivanje kmetijskih tem, zelo dobro odraža dejansko stanje na terenu.«
Dr. Ožbalt Podpečan je vodja Nacionalnega centra za dobrobit živali na Veterinarski fakulteti Univerze v Ljubljani in predsednik Veterinarske zbornice Slovenije, sicer pa specialist bujatrike, vede o zdravljenju goveda.
Kot vodja Nacionalnega centra za dobrobit živali si prizadeva za spodbujanje in uveljavljanje dobre prakse ravnanja z živalmi, po dogovoru z upravo za varno hrano med drugim opravljajo naloge izvedeniškega organa za vprašanja v zvezi z dobrobitjo živali, pomembna pa je tudi izobraževalna vloga centra.
»Največje spremembe se dogajajo na področju rejnih živali, kjer smo spoznali, da zagotavljanje petih osnovnih svoboščin ni dovolj in da je treba vnovič premisliti, v kakšnih razmerah te živali živijo.«
Dr. Marija Klopčič se na Oddelku za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani med drugim najbolj intenzivno ukvarja prav s področjem živalim in okolju prijazne namestitve govedi. Vodila je več evropskih in nacionalnih projektov na temo inovativnih rešitev v hlevih za krave molznice, njene reference pa izkazujejo strokovnost in dobro poznavanje tega področja.
